Beseda ”motivacija” in ”motiv,” ki izvirata iz latinščine in pomenita premikanje, premik, sta že sami po sebi dovolj zgovorni.
Brez motiva se nič in nihče ne premakne, in se samo to, brez motiva nihče ničesar ne stori. Celo nemogoče je, da bi kdo kar koli storil brez razloga, pa če je še ta tako neopazen ali celo nezaveden.
Zelo pogost motiv je denar. Če bi vas zdaj prosili, da dvakrat hitro tečete okoli svoje hiše, nam gotovo ne bi ustregli, če pa bi vam za to ponudili sto tisoč eurov, se najbrž ne bi predolgo obotavljali. In če bi vam za vsako sekundo, ki bi jo pretekli hitreje od ene minute za en krog, ponudili milijon, bi po vsej verjetnosti tekli svoj življenjski rekord.
Na motivacijo lahko vplivamo sami. Ali ne bi bilo lepo, če bi lahko sami določali intenzivnost motivacije? Potem bi bilo pravzaprav mogoče vse in bi bilo vse tudi dosegljivo. In v resnici se lahko naučimo, kako okrepimo motivacijo, ne glede na to, za kakšen cilj gre, tudi če je še tako majhen, kot je pomivanje posode.
Najpogostejša motivacija je bolečina, saj je to najpogosteje opozorilo, da so se pojavila spremembe. Ta motivacija je vsajena v vsako živo bitje in tudi najbolj primitivne oblike življenja, praživali, se umaknejo in zbežijo, ko začutijo, da so ogrožene. Motivacija z umikom je najpogostejša oblika motivacije tudi na področju psihologije. Večina ljudi pomisli na spremembe šele tedaj, ko obstoječe stanje začuti kot neprijetno.
Druga vrsta motivacije pa je usmerjena k cilju. Ta obeta uresničevanje osebnih vrednot in deluje kot magnet. Če je magnet dovolj močan, je njegova privlačnost nezadržna, če pa nima tolikšne moči, vsaj olajša premikanje in nakazuje smer.
Zelo pogost motiv je denar. Če bi vas zdaj prosili, da dvakrat hitro tečete okoli svoje hiše, nam gotovo ne bi ustregli, če pa bi vam za to ponudili sto tisoč eurov, se najbrž ne bi predolgo obotavljali. In če bi vam za vsako sekundo, ki bi jo pretekli hitreje od ene minute za en krog, ponudili milijon, bi po vsej verjetnosti tekli svoj življenjski rekord.
Na motivacijo lahko vplivamo sami. Ali ne bi bilo lepo, če bi lahko sami določali intenzivnost motivacije? Potem bi bilo pravzaprav mogoče vse in bi bilo vse tudi dosegljivo. In v resnici se lahko naučimo, kako okrepimo motivacijo, ne glede na to, za kakšen cilj gre, tudi če je še tako majhen, kot je pomivanje posode.
Najpogostejša motivacija je bolečina, saj je to najpogosteje opozorilo, da so se pojavila spremembe. Ta motivacija je vsajena v vsako živo bitje in tudi najbolj primitivne oblike življenja, praživali, se umaknejo in zbežijo, ko začutijo, da so ogrožene. Motivacija z umikom je najpogostejša oblika motivacije tudi na področju psihologije. Večina ljudi pomisli na spremembe šele tedaj, ko obstoječe stanje začuti kot neprijetno.
Druga vrsta motivacije pa je usmerjena k cilju. Ta obeta uresničevanje osebnih vrednot in deluje kot magnet. Če je magnet dovolj močan, je njegova privlačnost nezadržna, če pa nima tolikšne moči, vsaj olajša premikanje in nakazuje smer.
Ne glede ne to, katero vrsto motivacije si boste izbrali, je zelo dobro, da se zavedate, kaj vas motivira, kaj so vaši motivatorji?
VAJA: Kako poiščemo motivatorje?
- Pobrskajte po spominu in poiščite referenčni doživljaj, ki vas zelo motivira. V svojem življenju ste gotovo kdaj storili kaj, kar je bilo naporno in neprijetno, vendar ste to opravili, ker ste bili primerno motivirani? Npr: pripravili ste zabavo, trenirali za kakšno tekmovanje ali šli na dolg pohod. V tem primeru je bila močna motivacija misel na cilj. Zdaj si še enkrat prikličite to misel. Prav ta spomin je namreč za vas referenčni doživljaj, s katerim boste napolnili motivacijo.
- Sedaj skušajte videti ta doživljaj kot film, bodite pozorni na detajle (slika, zvok, občutek). V spomin si skušajte priklicati občutek tedanje motivacije in še enkrat si oglejte ta film.
- Zdaj pa skušajte vstopiti v ta film, podoživite še enkrat te občutke zmagoslavja, ko ste prišli do cilja ali vam je uspelo, podoživite še enkrat ta trenutek.
- Sedaj pa poglejte v prihodnost, ko boste želeli realizirati vaš zastavljen cilj – predstavljajte si, kako že uresničujete svoj cilj in ga občutite.
- Preverite svoje motivatorje. Testirajte jih tako, da si še enkrat prikličete referenčni doživljaj, ki vas motivira. Skušajte spremeniti enega od motivatorjev, ki ste jih ugotovili, in če zaradi tega pade motivacija, ste našli vaš pravi pristen motivator, ki ga lahko uporabite pri realizaciji svojih nadaljnjih ciljev.
Veliki načrti največkrat zahtevajo veliko časa. Dolgo pot do njihove uresničitve, cilja, razdelite na manjše preglednejše cilje.