Ponedeljka - Petka8h - 16h
PisarnaPesnica pri Mariboru 32e, 2211 Pesnica

Pozitivno delovno okolje ima pozitiven učinek na družbo

23. novembra, 2022

Osamljenost ter ostale duševne stiske so danes veliko bolj prisotne med zaposlenimi kot kadarkoli prej. Zato so vodje vse bolj potisnjene v reševanje naraščajočega perečega vprašanja. Zakaj je klima znotraj podjetij vse slabša in kako jo izboljšati? Milijoni delavcev po svetu zapuščajo svoja obstoječa delovna okolja. Bodisi z odpovedjo delovnega razmerja ali pa delo v pisarni raje zamenjajo za delo na daljavo. Dokazano je, da ima pozitivno delovno okolje lahko dolgoročno pozitivne učinke na celotno družbo.

Ti različni odhodi iz do sedaj nam znane »normale« pa za seboj puščajo vedno več osamljenih ljudi, ki vse manj čutijo pripadnost določenemu kolektivu. Kar 72 odstotkov zaposlenih po svetu pravi, da izkusijo osamljenost vsaj enkrat mesečno. Verjetno pa bo osamljenost še naprej naraščala, če se bodo ljudje še naprej umikali iz mesta, ki jim ponuja najboljše možnosti za navezovanje tako potrebnih medčloveških stikov. To je delovno okolje na sedežu podjetja. In če vodje niso seznanjene s to problematiko ali pa niso usposobljene za povezovanje svojih skupin tudi v takšnih okoliščinah, bo delovna sila še naprej čutila praznino, osamljenost ter neizpopolnjenost. Nova vodstvena kompetenca, ki je v dobi izolacije vse bolj pomembna, je ta, da znajo vodje zaposlene na morebitno osamljenost ustrezno pripraviti oziroma celo preprečiti, da do tega dejansko pride.
Osamljenost raste in negativno vpliva na naše fizično in duševno zdravje. Osamljeni zaposleni so sedemkrat manj produktivni na delovnem mestu in dvakrat bolj pogosto razmišljajo o odpovedi delovnega razmerja. Poleg tega se vlakna v naših možganih, ki registrirajo fizično in čustveno bolečino prepletajo. To pomeni, da je občutek kot je izključitev, razočaranje ali osamljenost biološko zelo podoben kot tisti pri fizični bolečini. Izključitev, žalovanje ali težave z odnosi so lahko prav tako moteči kot fizična poškodba. Psihološke motnje lahko zaposlenega prav tako ohromijo kot denimo poškodovana roka.
Nerealna so pričakovanja, da se bodo takšni zaposleni prikazali v najboljši luči pred strankami, klienti ali ekipo, ko pa jih znotraj najeda osamljenost, anksioznosti ali katera od drugih težav. Takšni zaposleni so v najboljšem primeru »le« raztreseni, v najslabšem pa že povsem izčrpani. Ker so psihološke težave navadno očem skrite, je najverjetneje poglavitni razlog, da smo tako dolgo ignorirali ter zanemarjali emocionalne potrebe, ki nam jih zdravo delovno okolje lahko zagotovi. Če bi denimo uslužbenka prišla v službo z močno krvavečo rano, tega gotovo ne bi prezrli in jo prosili, naj gre na delo. Oskrbeli bi poškodbo in ocenili, če je še sploh sposobna za opravljanje svojega dela. Enako raven skrbi in pristop zahtevajo socialne in čustvene poškodbe članov ekipe. Ljudje z zanemarjanjem svojih potreb ogrožajo svoja zdravja, delodajalci pa tej problematiki namenjajo premalo pozornosti. Vendar pa raziskave jasno kažejo, da moramo zaznavati ter ustrezno obravnavati njihove potrebe, če želimo ustvariti osredotočeno, predano in visokokakovostno ekipo.
Najboljši kraj za reševanje osamljenosti je ravno organizacija v kateri smo zaposleni. Tam svoj socialni stik v določeni meri navežejo tudi tisti najbolj asocialni tipi ljudi. Delovni proces nas tako ali drugače sili v povezovanje ter interakcijo s sodelavci, strankami, poslovnimi partnerji. Osamljenost je ravno posledica pomanjkanja občutka pripadnosti oziroma povezanosti z ljudmi. In ravno služba kot taka zagotavlja prostor, kjer se lahko ljudje najlažje povežejo z namenom, rutino, učenjem in svojim smislom. In če dodamo, da je služba prostor kjer preživimo večino svojega časa, nikakor ne preseneča, da imajo vodstveni kadri v podjetjih večji vpliv na duševno stanje posameznika kot razni terapevti ali duhovniki. Osamljene ljudi lahko prav oni integrirajo v okolje in jih opolnomočijo v svojem bistvu, s tem pa posledično ustvarijo močnejšo ekipo, boljšo organizacijo in nenazadnje bolj zdravo družbo.
Ko se delavci zaposlijo in se pridružijo določeni delovni skupini, je za njihovo dobro počutje načeloma »odgovoren« prav nadrejeni. Če vodje ne morejo nadzorovati, kaj člani njihovega tima počnejo izven delovnega časa, pa morajo nadzorovati, počutje in angažiranost ekipe, ko je ta na delovnem mestu. Pa naj bo to locirano na sedežu podjetja ali v domači pisarni na domu. Posameznik zvečer predvidoma zaključi z delom ter se odpravi v svoje domače okolje, zraven pa nezavedno odnese tudi svoje občutke, ki jih je razvil znotraj delovnega procesa. In če so ti prijetni, obstaja velika verjetnost, da bo pozitivno naravnanost prenesel še domov na svoje družinske člane, prijatelje, sosede ipd, kar pa bo njegovo srečo in zadovoljstvo še povečalo. Zatorej velik del odgovornosti nosijo organizacije ter njihove vodje, da za zaposlene ustvarjajo prijazno delovno okolje ter skrbijo za dobro počutje ter pozitivne odnose, kar ima lahko dolgoročno pozitivne učinke tudi za celotno družbo kot tako. Vsem je dobro poznano, da je kak družinski član zabrusil drugemu, naj ne nosi službe domov. Negativno čustveno stanje, ki ga je razvil v službi, je torej prenesel na svoje bližnje ter tako celo nehote zanetil kak prepir, ki je vplival na celotno njegovo okolico. Tudi na tiste, ki v prepir niso bili neposredno vpleteni in so mu le prisostvovali. V celoti tega gotovo ne gre preprečiti, saj na določene dejavnike ne morejo vplivati niti organizacije, niti vodje. Lahko pa z določenimi ukrepi, znanjem ter prezenco oblažijo številne stresorje, ki v današnjem času vse bolj pretijo zaposlenim. Voditeljem ni treba biti terapevt ali psiholog. In ni jim treba diagnosticirati stanja duševnega zdravja ali zdraviti čustvene brazgotine. Dovolj je že, da zazna znake osamljenosti ter drugih stisk in da odreagira ter ustvari več povezav znotraj svoje ekipe. Naloga podjetij pa je, da svoj kader za to usposobi ter mu zagotovi vzvode, ki jim bodo delo olajšali.
Najuspešnejše organizacije so tako že našle način, da zavoljo dobrega počutja zaposlenih ne trpijo rezultati in obratno. Ustvarile so balans. Dobro počutje posameznikov namreč dobro vpliva na ekipo ter organizacijo na sploh. Posledično se poveča produktivnosti. Izmikanje in neupoštevanje stisk pri delu torej ne pride več v poštev. Čas je za akcijo. Podjetja potrebujejo več voditeljev, ki bodo sposobni zaznavati stiske svojih zaposlenih ter ustrezno ukrepati. Le tako bodo lahko izboljšali organizacijsko klimo, ki bo podjetja popeljalo k napredku, koristilo pa bo tudi človeštvu nasploh.
“Kot vodja imate izjemno priložnost, da vsakodnevno spreminjate življenja posameznikov. Vodenje ni namenjeno podrejanju ljudi, temveč vzpodbujanju, da postanejo najboljša verzija sebe.”
Leadership first
Dejan Toplak
LOPIS, izobraževanje, prevajanje, svetovanje,
Bojan Krajnc s.p.
Najdete nasSocialna omrežja
LOPIS, izobraževanje, prevajanje, svetovanje,
Bojan Krajnc s.p.
KONTAKTPišite nam
NAJDETE NASSocialna omrežja