Gradite svojo identiteto na večih ravneh
Miha ima rad svoje delo. Uživa v svojih zadolžitvah, v družbi sodelavcev se je počutil dobro, nadvse zadovoljen je bil tudi s plačilom. Edina težava je ta, da je Miha tako čustveno vpet v svoje delo, da je začelo megliti njegovo presojo in vplivati na njegovo dobro. En petek ga je popoldne njegov šef v zadnjem trenutku povabil na sestanek, da bi razpravljali o projektu, ki je bil v zaostanku. Čeprav za to stanje Miha ni bil neposredno odgovoren, je zadevo prevzel na svoja pleča. Delal je ves konec tedna, da bi projekt spravil v zastavljene tirnice. Zato je žrtvoval svoj spanec in čas z družino, prijatelji.
Takšno zagnanost Mihe je prav za prav za pohvalit. Žrtvoval je svoj prosti čas za podjetje ter sodelavce. Gotovo si je v kolektivu pridobil večji ugled, pa tudi pri delodajalcu sedaj kotira precej višje. A težava se lahko pojavi, če se ta vzorec Mihi ponavlja vedno znova in znova. Ob vsaki težavi, ki se ga morda niti ne tiče, se čuti poklicanega, da jo razreši. Delodajalec ter ekipa to jemlje že precej samoumevno, Miha pa na ta račun nehote zanemarja preostala področja v svojem življenju. V karieri na ta način gotovo dosega vidne rezultate, na ostalih področjih pa prav gotovo zaznava določen padec. In če mu tudi ostala področja v življenju pomenijo veliko, kljub kariernim dosežkom čez čas ne čuti več pravega zadovoljstva. Takrat govorimo o porušenem balansu med poklicnim in zasebnim življenjem. V življenju je danes praktično nemogoče biti zmeraj v ravnovesju, a je k temu kljub temu potrebno strmeti in poiskati načine, da kljub uspešni karieri najdemo dovolj časa še za družino, prijatelje, hobije…ipd. Karkoli vam pač v življenju veliko pomeni. In pozor. Takrat, ko si čas le uspete odtegniti denimo za prijatelje ali družino, poskrbite, da ste takrat zares prisotni tudi čustveno. Zgolj vaša fizična prisotnost ne bo dovolj, če boste z mislimi še naprej pri poslu, morda pa boste osebam v vaši bližini to tudi jasno pokazali s prebiranjem mailov na telefonu. Na ta način sogovorniku ne izkazujete spoštovanja, Miho pa njegov prijatelj naslednjič najverjetneje ne bo več vabil na kavo, saj je bil zanj to izgubljen čas, ki bi ga lahko preživel drugače, kot pa da je čakal na Mihino pozornost.
In v času v katerem živimo, nam čuječnost predstavlja vse večji izziv. Še posebej, ker je že dodobra zaživelo še delo od doma, ki je praktično zabrisalo meje med osebnim in profesionalnim življenjem. Ni čudno, zakaj naše kariere vse bolj definirajo dojemanje naših identitet. In kako torej vemo, da smo preveč čustveno vpeti v svoje delo? Ko znotraj sebe, kljub poslovnim uspehom, ne čutimo pravega notranjega zadovoljstva. Takrat je gotovo čas, da se poglobiš vase ter skušaš dvigniti zadovoljstvo tudi na področju, ki ti ta trenutek ne uspeva najbolj. Pokliči prijatelja, ki ga nisi videl že dalj časa, pojdi na izlet z družino ali morda na rekreacijo na kateri že tudi nisi bil lep čas. Kjerkoli pač zaznaš potrebo po ukrepanju. Če pa vam odklop od dela predstavlja težavo in misli nikakor ne morete odvrnit od problema, ki se je danes pojavil na delovnem mestu, skušajte slediti naslednjim nasvetom:
Kritik v službi ne jemljite osebno. Če je vaš najhujši strah, da nekdo kritizira vaše delo oziroma da niste v službi dovolj dobri, potem preden delate zaključke, ločite kritiko svojega dela kot izdelka od kritike vas kot osebe. Ne prenašajte negativnih občutkov iz službe domov. Tam se raje posvetite domačim, ki bodo to znali ceniti. V zameno vas bodo napolnili z energijo s katero boste naslednji dan lažje stopili skozi službena vrata in napako popravili.
Dela ne nosite domov. Vsaj ne prepogosto. Prekomerna čustvena vpetost v vaše delo lahko privede do preveč nadur in kompenzacij izven delovnega časa. Le tako se takšni tipi zaposlenih počutijo dobro. Svojo vrednost skušajo dokazovati s prekomernim delom ter zalaganjem. Slab občutek jim vzbuja potreba po odmoru, še posebno, če si ga dejansko privoščijo. Pravi izziv se jim je na koncu dneva “izklopiti”, kar nezavedno pripelje delo v vaš prosti čas, vašemu umu pa onemogoča prepotrebni preklop na druge še kako pomembne sfere življenja. Svoje predanosti ne dokazuješ tako, da si zmeraj “na razpolago”. V resnici uspeh zasnovan na takšnih temeljih nima prave vrednosti, ko te delo zasužnji. Spremenite svojo miselnost in poglejte na zmanjševanje prekomernega dela kot predpogoj za vašo uspešnost, ne pa kot nagrado. Prav tako vpeljite v svoj vsakdan navade, da se odklopite od dela. Nastavite si alarm, ki vas opomni, da je čas za preklop. Popolnoma izklopite naprave, da se izognete skušnjavi za vnovično prijavo v računalnik ali telefon kjer boste preverili elektronsko pošto. To vas bo znova odneslo nazaj v službo in vstran od sebe, družine, prijateljev…Pišite si seznam opravil za naslednji dan, ki bo vključeval tudi kakšna druga opravila, kot le službena. Določeni narodi namreč hobije in prosti čas jemljejo z enako resnostjo, kot službene sestanke, saj se zavedajo, da bodo le z ustrezno regeneracijo naslednji dan znova čili na delovnem mestu.
Ne ugajaj zmeraj ljudem, še posebej ne za vsako ceno. Če počneš prav to, pomeni, da imaš nagnjenost, da druge potrebe postaviš pred svoje. Tako kot Miha, lahko čutiš veliko odgovornost in potrebo, da si junak, ki popravlja in rešuje situacije. Prekomerna prijaznost do ljudi se lahko kaže tudi kot absorbiranje čustev drugih, spreminjanje mnenj v poskusu ohranjanja miru ali izogibanje prošnjam za pomoč, ker se takrat zdite šibki ali nesposobni. Mislite, da ste velikodušni in koristni, ker počnete vse to? Nikakor ne, če na ta račun trpi vaše duševno zdravje in kakovosti vaših odnosov. Prekomerno razdajanje samega sebe ni zdravo, prav tako ne omogoča tistim, s katerimi delate, da prevzamejo pobudo, da bi sami prevzeli odgovornost.
Je vaša identiteta zgolj naziv vašega delovnega mesta ali se lahko naslonite še na katero drugo področje?
Če se v življenju lahko poistovetiš zgolj s tem kar počneš oz nazivom v podjetju, potem se tega še bolj oklepaš. Živite lahko v strahu, da boste izgubili službo ali pozicijo, kar pa bi omajalo vaše samospoštovanje, saj je le to zgrajeno zgolj na podlagi kariere. Povezovanje vaše identitete zgolj z enim področjem povzroča intenzivnejše skrbi in manjšo odpornosti na stres. Hkrati pa ste ranljivejši še v službi. Že majhna psihološka distanca od vašega dela lahko privede do izboljšanja vašega počutja. To ne pomeni t.i. »tihega odnehanja«, kjer zaposleni opravljajo le še najnujnejša opravila, temveč, da znaš razlikovati sebe v poslovnem in sebe v zasebnem življenju. Nedvomno se večina od nas identificira ravno na podlagi svojega dela oz tega kar počnemo. To smo mi! Še posebej, če smo pri tem res dobri in smo nase ponosni. A se kljub temu kdaj vprašajte sledeče: “Poleg tega, da sem uspešen v svojem poklicu, kaj pa pomenim svojim bližnjim? Sem tudi tam uspešen?” Oni vas gotovo ne vrednotijo le po tem kaj počnete v službi, temveč kako se ob vas počutijo, ko ste z njimi. To vas definira ali ste dober starš, partner, prijatelj, otrok… ipd. Postanite odlični tudi pri stvareh, v katerih uživate tudi zunaj dela, da zgradite občutek mojstrstva in strokovnosti tudi na področju, ki presega vaše delo. Postanite odlični ter ponosni na sebe še na katerem drugem področju. Vse to omogoča razvoj dodatne identitete, da se lahko nasloniš na njo, ko kariera ne gre po načrtih. S takšno podlago, boste tudi karierno lažje prosperirali in boste nastopali samozavestnejše. Manj vas bo strah neuspeha, saj boste vedeli, da imate oporo tudi drugje.
Samozavedanje je vedno prvi korak k ustvarjanju sprememb. Bodite torej pozorni kdaj se boste v projektu ali odnosu gnali prekomerno in kdaj boste zanemarili preostala, vam pomembna področja.