fbpx
 
Kontakt:info@lopis.si in 00386 31 332 761 (Bojan)
PisarnaPesnica pri Mariboru 32e, 2211 Pesnica

Ne verjemite… – LOPIS

30. januarja, 20230

Ne verjemite…

…spodaj naštetim lažem o delu na daljavo, ki vam nevede zmanjšujejo možnosti za zadovoljstvo na zasebnem ter poslovnem področju.
Produktivnost in avtonomija pri delu na daljavo sta privlačni. Vendar pa so izolacija in pasti takšne oblike dela vse bolj zaskrbljujoče. Preden začnete v popolnosti delati na daljavo, poskrbite, da te »laži« ne bodo uničile zadovoljstva ter uspehov vas in vaše ekipe.

LAŽ #1: BOLJ SEM POVEZAN S KOLEGI KOT KDAJKOLI PREJ

Če mislite, da ste s sodelavci bolj povezani kot kdaj koli prej, pomislite še enkrat. Komuniciramo morda bolj, a smo med seboj manj povezani. Na daljavo si pošiljamo neosebno e-pošto, SMS-e, smo interaktivni preko socialnih orodij, vendar pa nas vse to z našimi kolegi ne povezuje. Komunikacija je izmenjava podatkov ali informacij med različnimi subjekti. Povezava je občutek razumevanja in lahkotnosti komunikacije med enim ali več subjekti. Komunikacija je dejanje, povezava pa občutek. Človeški možgani jasno razlikujejo komunikacijo in povezanost. Komunikacija se obdeluje v čelnem predelu možganov, povezava in čustva (npr. empatija, zaupanje, ljubezen itd.), pa se obdelujejo na povsem drugem predelu glave. Medtem ko se določena povezava vsekakor lahko vzpostavi v virtualnih okoljih, se naša sposobnost vizualnega, intelektualnega in čustvenega povezovanja z drugimi močno zamaje brez popolne fizične prisotnosti drugih. Dotik, pogled, pomežik, nasmeh… delajo čudeže, ki ga ne more pričarati noben emotikon v sporočilu. Zgolj prenos informacij ohranja plitko kulturo komuniciranja. Sprejem čustev pa komunikacijo dvigne na višjo raven, kjer se razvijata zvestoba in spoštovanje. Je vaše komuniciranje s sodelavci globje ali pa je postalo zgolj sredstvo za prenos informacij? Naše Wi-Fi povezave so morda močnejše kot kadarkoli prej, vendar pa so se ob tem zašibile tiste pristne, osebne vezi.

Ne zatiskajte si oči ter komunikacije ne enačite s povezovanjem z ljudmi.

LAŽ #2: PRIPADNOST MI NI POMEMBNA IN JO LAHKO NAJDEM ZUNAJ SLUŽBE

Leta 1938 je Univerza Harvard začela s študijo razvoja odraslih za zdravo staranje. 75-letna študija je prišla do zaključka, da je dokončni odgovor za dolgo in zdravo življenje kakovostna povezava z soljudmi. Pripadnost je ena najpomembnejših človeških potreb, ki pa se je ne zavedamo dovolj, saj njenih posledic ne zaznavamo takoj. Za to se ji ne posvečamo v zadostni meri. Ukrepamo še le, ko nas osamljenost že pošteno načne. Danes je vse težje zaradi načina življenja gojiti in vzdrževati pristne odnose pri odraslih, saj se način življenja in prioritete skozi obdobja spreminjajo. Selitve, otroci se pridružijo novim športnim ekipam, menjava interesov ter prioritet, vse večja fluktuacija med sodelavci in tako naprej. Vendar pa je delovno mesto še zmeraj tisto, ki nam samo po sebi brez večjega truda omogoča določeno povezovanje z ljudmi. Interakcija med sodelavci se zgodi pa če hočeš ali ne. Del družabnega življenja v službi doživi tudi tista najbolj introvertirana oseba, ki bi si sama po sebi težko poiskala vsaj tisti minimalno potreben stik z ljudmi. Ena izmed najbolj izstopajočih ugotovitev iz navedene študije je, da so bili najsrečnejši upokojenci tisti, ki so bili aktivni na področju povezovanja z ljudmi in so si svoj krog našli tudi po upokojitvi. Bodisi so se priključili kakšnemu društvu ali pa so si družbo našli kako drugače.  Po koncu poklicne kariere so se morali namerno potruditi, da so našli nove interesne dejavnosti ter svoj krog ljudi.

Delovno mesto je praktično za slehernega od nas mesto, kjer najbolj navezujemo stike. V službi preživimo namreč največ časa. S sodelavci prebijemo več časa, kot s svojimi domačimi, za to je podjetje z dobro klimo in močno kulturo pripadnostjo pravi blagoslov.

Ne verjemite trditvi, da pripadnost ni pomembna.

LAŽ #3: V službi ne potrebujem močnih povezav, ker imam zveze drugje v življenju

Strokovnjaki so kategorizirali osamljenost v tri dimenzije, ki so opredeljene z vrsto manjkajočih odnosov. Te tri dimenzije so bile opredeljene pri mladih in starih po vsem svetu. Te tri dimenzije so:

  • Intimna osamljenost (opredeljena z odsotnostjo nekoga bližnjega),
  • Odnosna osamljenost (opredeljena z odsotnostjo kakovostnih prijateljstev in družinskih povezav)
  • Kolektivna osamljenost (opredeljena z odsotnostjo od skupnosti, socialne identitete ali drugih aktivnih povezav).

Imeti zdrave ter zadostne socialne povezave v vsaki od teh dimenzij je idealno in vodi v najvišjo kakovost življenja. Vendar pa mnogi ljudje zaznavajo pomanjkanje v vsaj eni od naštetih dimenzij. To pojasnjuje, zakaj ima lahko nekdo doma družino, ki ga podpira, a se še vedno počuti osamljeno znotraj svoje skupnosti ali na delovnem mestu. Kljub močnim vezem izven delovnega okolja, ne boste popolnoma zadovoljeni, če ne boste sprejeti znotraj kroga svojih sodelavcev.

Ne verjemite laži, da vas bodo močne vezi zgolj na enem področju vašega življenja zaščitila pred izolacijo in občutkom osamljenosti.

LAŽ #4: UDOBJE ODDALJENEGA DELA JE BOLJŠE ZA MOJE DUŠEVNO ZDRAVJE

Avtonomija je ena od treh psiholoških hranil, ki jih ljudje potrebujemo. Zaželeno je imeti prožnost in svobodo pri naših odločitvah in urnikih. Vendar pa je povezanost z ljudmi tudi ena od treh psiholoških hranil, ki jih potrebujemo. Pomanjkanje povezave z drugimi je ena od največjih groženj našemu duševnemu in telesnemu zdravju. Socialna izolacija dejansko znatno poveča tveganje za prezgodnjo smrt, celo bolj kot kajenje, debelost in fizična neaktivnost.

Z izogibanjem pristnega ter osebnega kontakta, obračamo hrbet človeštvu. To počnemo, ko izberemo neosebne aktivnosti kot so: mobilno bančništvo, izmenjava vozil kar preko aplikacije, dostava hrane na zahtevo, razni terminali za različne aktivnosti, delo na daljavo… Te priročne novosti niso slabe same po sebi. Če pa že avtomatiziramo številna področja, pa pričnimo še z avtomatizacijo navad, ki povezujejo. Kot je kava s kolegom, večerja z družino, osebno usposabljanje z ekipo ali kosilo z novim poslovnim partnerjem. Konec koncev, ali ni namen avtomatizacije, da si povrnemo čas? Toda namesto, da bi uporabili ta pridobljen čas za povezovanje z drugimi ljudmi ter domačimi, ga prepogosto porabimo za nova opravila iz naše »to do liste« in brskanjem po socialnih omrežjih.
Ko zanemarjamo družabno življenje, nevede puščamo človeštvo drveti v globoko, temno, bolno morje izolacije in osamljenosti.

Ne verjemite laži, da je priročnost dela od doma boljša za vaše duševno zdravje in dobro počutje.

Nikakor pa ne razumeti, da je delo od doma slabo že samo po sebi. S pravim pristopom, samozavedanjem in primernimi ukrepi, se lahko izognemo prav vsem zgoraj naštetim pastem. Tako imenovano hibridno delo (kombinacija običajnega, osebnega dela v pisarni in dela na daljavo zunaj delovne lokacije, pa je postala najbolj priljubljena oblika dela med zaposlenimi, saj jim omogoča večjo prilagodljivost. En dan se lahko zaposleni na primer odloči, da bo delal od doma, ker ve, da bo najbolj produktiven v mirnem okolju, medtem ko se lahko naslednji dan odloči priti osebno v službo med sodelavce.

 

Preberite tudi – Naj bo ponavljanje pozitivnih misli vaša rutina! 

Pusti komenatr

Your email address will not be published. Required fields are marked *

LOPIS, izobraževanje, prevajanje, svetovanje,
Bojan Krajnc s.p.
Najdete nasSocialna omrežja
LOPIS, izobraževanje, prevajanje, svetovanje,
Bojan Krajnc s.p.
KONTAKTPišite nam
NAJDETE NASSocialna omrežja